Ta rubrika je <strong>nekaj povsem novega z</strong>a naš prostor in v tem delu EU nas ni veliko, ki razumemo in tudi primerno izvajamo zdravljenja na tem področju. Najbolj jasna predstavnica bolezni v tej skupini je obrazna bolečina, trigeminalna nevralgija, ipd., ki se pojavi zaradi povezave med kostjo in imunskim sistemom. V kostnem tkivu se zaradi sprememb, ki jih bomo opisali kasneje, pojavi povišano izločanje vnetnega mediatorja CCL5, ki se veže na opioidne receptorje na živčnih vlaknih tega dela ter tako neprestano proži bolečinski impulz.
Področje se razvija že nekaj časa in pri raziskavah literature je bilo do leta 2022 objavljenih 6.459 znanstvenih člankov o vplivu vnetnega mediatorja CCL5 na kar nekaj sistemskih bolezni. Med njimi najbolj pogoste fibromialgija, artritis, ALS in onkološka obolenja.</p>
<p>
Spodnja shema prikazuje model kako se celi kostna rana, recimo po odstranitvi zoba. Kot vidimo je izredno pomemben prvi mesec po posegu. Bistven korak je prihod matični celic iz vašega telesa v rano. Matična celica se lahko, kot vemo, spremeni v marsikatero vrsto celice in s tem prične orpavljati njeno funkcijo v telesu.</p>
<p>Pri celjenju kosti je zaželjeno, da se pretvori v kostno celico in le ta po prvem mesecu prične graditi kost. Iz tega razloga vam bo vsak zobozdravnik ali kirurg rekel, da je potrebno na mostiček ali vsadek počakati 4 mesece. Tega procesa praviloma ni možno preskakovati. Matična celica pa se lahko v rani spremeni tudi v maščobno celico in namesto zdrave kosti bo tam nastala maščobna degeneracija z nekrozo kosti.
Leta 1965 je profesor Brånemark vstavil prvi zobni vsadek v človeško telo in taisti profesor je leta 1985 izjavil “When I see a <em>yellow bone</em>, I cancel the implant <em>surgery</em>!” Zakaj to omenjamo na tem mestu, ker MDO po svoji tkivni sliki je, degenerirano kostno in maščobno tkivo. Klinično izgleda rumeno, pomešano s krvjo in koščki kosti in, dokazano tudi pri nas, povišano vsebnostjo CCL5 vnetnega mediatorja. Slednji ima CCR 5 receptorje po celotnem telesu. Torej neprestano izločanje CCL5 kemokina, pomeni neprestano aktivacijo CCR5 receptorja, kar pa je povezano s kroničnimi obolenji in celo rakom. Kogar zanima podrobneje sta tukaj dve objavi (<a href=”https://www.nature.com/articles/s41598-018-19643-0″>Nature</a>, <a href=”https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC8423937/”>NCBI</a>) izmed mnogih.</p>
<p>
O težavah s celjenjem kosti, sicer v povezavi z vsadki se je že pisalo. Znano je, da ima imunski sistem pomemben vpliv na zdravje in bolezni v kosteh. Prav tako igra pomembno vlogo pri izgradnji kosti pri celjenju kostnih ran, tudi v ustih. Kronično vnetje vedno pomeni večjo produkcijo oksidantov in neravnovesje med oksidanti in antioksidanti pomeni za telo oksidativni stres. Slednje pomeni poškodbe na celični in molekularni ravni, kar na koncu koncev pripelje do poškodb celic, sprememb v DNKju in celične smrti, kar ima za končno posledico slabše celjenje ran. Tudi sami smo po njegovem zgledu naredili analizo vsebnosti vitamina D na populaciji naših pacientov in izsledke prikazujemo na spodnjem grafu. Sicer pa je svoje delo objavil v čisto novi objavi letos februarja in kogar zanima naj sledi <a href=”https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC10886049/pdf/bioengineering-11-00191.pdf”>tej povezavi</a>.
Usta z zobmi, mehkimi tkivi in kostjo so v resnici nekaj posebnega in podobne situacije v telesu ne najdemo. Na <a href=”https://icosim.de/wp-content/uploads/2022/03/SGoedgedrag-MSc-Biomedical-Science-Literature-Thesis-A-Critical-look-at-Fatty-Degenerative-Osteonecrosis-of-the-jawbone-A-Controversy-in-Modern-Dentistry-.pdf”>tej povezavi</a> najdete magisterij napisan leta 2022 prav na to temo, ki lepo razloži v celoti cel koncept, t.i. Maščobne degeneracije z osteonekrozo ali z okrajšavo MDO.
Nizka koncentracija kisika, vitamina D, antioksidantov ter neurejene maščobe v krvi, povečujejo verjetnost celjenja rane z maščobno degenerirano kostjo in s tem mesto s kroničnim izločanjem vnetnega mediatorja CCL5 ter z njim povezanih težav.
Za lažjo predstavo morda kar primer pacienta s hudo trigeminalno nevrlagijo M. Z., ki je bil pred kratkim pri nas. Takole je povedal:</p>
<p>9.7.2021 so se pričele bolečine zgoraj desno 5. Iznenada, se točno spomni kje je bil, zob je bil s štiftom, začelo je boleti… Boli ga zelo cel čas – 8 do 9 je jakost, joka od bolečin. Zob so mu odstranili in ni bilo čisto nič bolje, tam odstranili še šestico in sedmico in ni bilo nič bolje. Hladen veter mu poslabša. Pred tem je hodil vsak dan 8 km, od bolečine naprej pa si ne upa. Na lokaciji zgoraj desno čuti kot nateklo in otrplost.</p>
<p>Po opravljeni ustrezni diagnostiki smo mu odstranili maščobno degeneracijo in po dveh dneh pravi, da čuti le še malo od posega. Tiste grozne bolečine pa ni več. Izmerjena tkivna vrednost kemokina CCL5 pa je bila kar za 38x povišana od običajne bazalne vrednosti, kot jo imenujemo.</p>
<p>Če ne bi imeli znanja bi temu lahko rekli neverjetno, ker pa razumemo na molekularni ravni kaj se dogaja, je popolnoma jasno zakaj se je nevralgija umirila. Gospod je le eden od mnogih primerov. Gotovo se sprašujete ali se lahko ponovi? Odgovor je pritrdilen. Telesu, v ožjem smislu kosti in imunskemu sistemu, je potrebno zagotoviti vse potrebno, da se bo rana celila z zdravim kostnim tkivom in le to zagotavlja dolgoročen uspeh. Imamo primere, ko se bolečina vrne po približno mesecu in pol. To pomeni, da se je kost zopet celila s maščobno degeneracijo in ponovno se je pojavil CCL5.
Sklepne misli
Maščobna degeneracija z osteonekrozo čeljustne kosti izloča vnetni mediator CCL5, ki v prvi vrsti povzroča razvoj trigeminalne nevralgije. Dokazano je, da CCL5 vpliva na nastanek mnogih sodobnih sistemskih bolezni in moderna znanost, del katere smo tudi mi, potrjuje, da je čeljustna kost pomemben vir tega aseptičnega vnetja.
VIRI
<ol>
<li>https://icosim.de/wp-content/uploads/2022/03/SGoedgedrag-MSc-Biomedical-Science-Literature-Thesis-A-Critical-look-at-Fatty-Degenerative-Osteonecrosis-of-the-jawbone-A-Controversy-in-Modern-Dentistry-.pdf</li>
<li>https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC10886049/pdf/bioengineering-11-00191.pdf</li>
<li>https://www.nature.com/articles/s41598-018-19643-0</li>
<li>https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC8423937/</li>
</ol>
<p>